Prispevki

Se s karizmo rodimo ali jo ustvarimo?

Kaj je karizma? Pogosto jo opisujemo kot neke vrste magnetizem, kot neustavljivo privlačnost posameznikov in posledično nerazložljivo nagnjenost drugih ljudi k temu, da to osebo poslušajo, se z njo strinjajo ali ji sledijo. Ljudje so prepričani, da je karizma priprojena lastnost posameznika, neke vrste talent, s katerim se rodijo. Pa je res?

Kaj pa je karizma v resnici? Najbolj preprosta razlaga je, da je karizma svojevrstna privlačnost posameznika, ki posledično s svojo komunikacijo in govorico telesa v drugih ljudeh lahko vzbudi želena čustva. Kako pa jo ustvarimo? V resnici je kombinacija prave mentalne naravnanosti, primernih sporočil in samozavestne govorice telesa.

 

KLJUČNE LASTNOSTI KARIZMATIČNIH LJUDI

Znanstveniki so dokazali, da imajo najbolj karizmatični ljudje nekaj tipičnih lastnosti, ki jih združujejo, ne glede na konkretni tip karizme, ki jo imajo:

  1. so preprosto ljudje: vedno poudarijo svojo človeškost, vendar ne kot žrtve, jamrači ali negativci; ni jih strah pokazati, da so zmotljivi ali da potrebujejo pomoč;
  2. imajo pozitivno mnenje o drugih: če govorijo o ljudeh, jih ne kritizirajo, ampak raje poudarijo pozitivne lastnosti ali pa so v komunikaciji nevtralni;
  3. drugim ustvarjajo prostor: v pogovoru poslušalcem dajo vtis, da jih dejansko zanima, kar pripovedujejo, postavljajo veliko vprašanj in ne govorijo le o sebi;
  4. ustvarijo odličen očesni stik: med pogovorom opazujejo in sledijo tudi sogovorčevi govorici telesa ter jo uporabljajo v pogovoru;
  5. imajo odprto držo: roke sodelujejo kot podporni element komunikacije, ramena so potegnjena nazaj in popek je obrnjen proti sogovornikom

 

VRSTE KARIZME

  • karizma topline

Kombinacija mentalne naravnanosti ++, torej hkratnega sprejemanja drugih in dobrega mnenja o sebi, barvitega izrazoslovja ter mehkega nastopa (nekoliko bolj počasna gestikulacija, dinamičen, vendar topel ton govora, daljši očesni stik s posameznikom).

Ta vrsta karizme je najbolj uporabna pri grajenju odnosov, saj ustvarja vtis enakopravnosti, sodelovanja in sprejemanja. Te ljudi naravno sprejmemo za zaupnike.

Ključna težava te vrste karizme je zlasti nagnjenost h kompromisom, zato se takšnim govorcem velikokrat zgodi, da ne uspejo prepričati drugih v svoje predloge.

  • karizma intelekta

Kombinacija mentalne naravnanosti 00, kar pomeni mnenja, da so bistveni del neke situacije dejstva in podatki, pri negativni različici celo nagnjenost k ignoriranju človeškega dejavnika, strokovnega izrazoslovja ter zadržanega nastopa (skorajda brez gestikulacije, statična drža, očesni stik je bežen, mestoma ga celo ni).

Ta vrsta karizme je najbolj uporabna pri umirjanju čustvenih odzivov ali strokovne vsebine, saj ustvarja vtis intelektualne superiornosti, umirjenosti in strokovnega znanja.

Ključna težava te vrste karizme je zlasti prenizka energija, zato ljudje počasi izgubijo interes in jih sporočilo ne doseže.

  • karizma avtoritete

Kombinacija mentalne naravnanosti +-, kar pomeni občutka visoke samozavesti, pri negativni različici celo nekoliko vzvišenega mnenja o sebi, močnega izrazoslovja ter energičnega nastopa (močna gestikulacija, velik osebni prostor, močna, a statična drža, glasen ton govora, veliko prekinitev sogovornika, neposreden očesni stik).

Ta vrsta karizme je najbolj uporabna pri vodenju ali v kriznih situacijah, saj ustvarja vtis moči, samozavesti in usmerjenosti k rešitvam. Te ljudi naravno sprejmemo za vodje.

Ključna težava te vrste karizme je zlasti enosmerna komunikacija, saj ljudje nimajo občutka, da lahko sploh pridejo do besede.

Najbolj učinkovita vrsta karizme je kombinacija vašega naravnega profila (energičen, analitičen, odprt, zaprt …), sogovornika (javnost, posameznik, prijatelj, sodelavec …) in razmer, v katerih komunicirate.

Ker je karizma veščina (v največji meri gre za način komuniciranja z drugimi), je ne le primerno, temveč tudi potrebno, da jo vsakič znova prilagajate situaciji, v kateri ste.

Iz svoje osnovne karizme lahko preprosto prehajate v preostali dve s prilagoditvijo svojega sporočila (npr. na močnejše, mehkejše ali strokovnejše) ter nastopa (npr. glasnejšega in odločnejšega načina govora in izrazitejše govorice telesa, do mehkejše, toplejše oziroma bolj zadržane in strokovnejše govorice telesa).