Prispevki

TR(E)MA: moja sovražnica ali zaveznica?

trema = oblika strahu ali tesnobe, ki je povezana z dvomom in skrbjo o tem, ali bomo uspeli doseči želeno nalogo
trma = nepopustljivo vztrajanje pri kakšnem ravnanju

Verjetno se sprašujete, kaj vendar ima trma s tremo ali trema s trmo. O tem malce kasneje, naj vam za začetek najprej razložim, zakaj sem se sploh spravila pisati o nadlogi, imenovani trema.

Razlog za občutenje, ki mu pravimo trema, je najpogosteje čustvo strahu, ki se v telesu izrazi skozi različne neprijetne simptome. Veliko raziskav je potrdilo, da je najpogostejši strah pri ljudeh ravno strah pred javnim nastopom, prednjači celo pred strahom pred letenjem in strahom pred smrtjo.

Kot ste lahko prebrali v mojem zadnjem blogu, žalostno ugotavljam, da se veliko sanj in možnih uspehov razblini prav zaradi treme. Zgodbe, kot so: »Ne želim napredovati v vodjo, ker bom moral potem javno nastopati« ali pa »Ne bom predstavila svojih rezultatov, ker ne znam in ne maram nastopati«, so resnične. In žal niso redke. A najbolj zanimivo je, da trema, ki jo doživljajo v sebi, za večino sploh ni ključni »bav bav«. V resnici se govorci bojijo predvsem njenih spremljajočih simptomov, kot so potenje, tresoče roke in noge, suha usta, tresoč glas, prazna glava …, ki bi njihovo tremo razkrili poslušalcem.

In trma? Trmasti znamo biti prav vsi, če nam je določena stvar dovolj pomembna. Obe, trema in trma imata v osnovi negativno konotacijo, a hkrati sta obe lahko zelo pozitivni. In verjetno je bolje biti trmast, kot pa imeti tremo, kajne? 😉

Zakaj sem se torej odločila, da združim tremo in trmo? Ljudje imajo tremo pred nastopanjem in v to res »trmasto« verjamejo. Srečujem se s stavki, kot so: »Ne, ne bom nastopal, ker ne znam.« Pika. Ali pa: »Oo ne, ne, ne, jaz pa nisem za takšne stvari!« Kar seveda ne drži – govorci se ne rodijo, temveč se naredijo! Zakaj torej ne bi svojega trdovratnega prepričanja raje spreobrnili v pozitivno trmo in vztrajanje pri aktivnostih, ki vam bodo pomagale, da se boste znebili negativnih lastnosti treme? Tr(e)ma sama po sebi je v bistvu prav super, treba je le vztrajati pri pravih mislih in dejanjih 😉.

Kako torej? S tremo se spoprijateljimo na tri načine – s preprečevanjem prevelikega stresnega odziva z dobro predpripravo, z obvladovanjem simptomov med nastopom in s sprejemanjem treme kot koristnega spremljevalca javnega nastopanja. Za danes vam podarim en nasvet, kako vsaj malček zmanjšati simptome treme, ki jih občutimo med nastopom.

Eden izmed ključnih razlogov za večino neprijetnih simptomov treme je nepravilno dihanje. Ko smo pod stresom, dihamo plitveje. Ker se tako iz telesa izloča premalo ogljikovega dioksida, možgani sklepajo, da smo v stiski in zato našemu telesu pošljejo val adrenalina. Posledica tega so potenje, zardevanje, tresoč glas, roke, noge ipd.

Moj nasvet je, da nekaj minutk pred nastopom za deset sekund napnete vse mišice v telesu. Nato telo popolnoma sprostite in nekajkrat počasi (ne pregloboko) vdihnite skozi nos in izdihnite skozi usta. Tako, zdaj pa na oder!

… pa še en nasvet: če imate pred nastopom suha usta, se rahlo ugriznite v jezik ali pa pomislite na okus limone. Bolje? 😉

… se nadaljuje

V.

Kaj je razlika med vami in najboljšimi govorci na svetu?

“Povprečen človek vsakodnevno izgovori okrog 13.000 besed,” kažejo izsledki raziskav.

Pa ste se kdaj vprašali, zakaj določen posameznik z enakim številom izgovorjenih besed pri ljudeh doseže bistveno drugačen odziv kot ostali? Kaj je njegova skrivnost?

Besede nas spremljajo na vsakem koraku – doma, na delovnem mestu, med prijatelji, sorodniki, na potovanjih ali izobraževanjih … Gradijo odnose, navdušujejo nad novimi idejami, prodajajo izdelke in storitve, nenazadnje pa tudi – kar je najpomembnejše – soustvarjajo našo realnost.

Vsaka beseda, ki jo izgovorite, veliko pove o tem, kakšna osebnost ste, kakšne so vaše vrednote ter predvsem, kako vas bodo ljudje sprejeli in začutili. Nikoli ne boste vedeli, kako dolgo bodo vaše besede ostale v spominu drugega človeka – včasih še dolgo po tem, ko ste sami že pozabili, da ste te besede sploh izgovorili.

Razmislite o včerajšnjem dnevu ter besedah, ki ste jih izgovorili. Odgovorite na tri vprašanja:
1. Koliko izgovorjenih besed bi lahko pripisali samozavestnemu govorcu?
2. Koliko izgovorjenih besed je pozitivno vplivalo na ljudi okrog vas?
3. Koliko besed bi lahko ostalo neizgovorjenih, saj niso imele pomembnejšega namena?

Povprečen posameznik bi na zgornja vprašanja po vrstnem redu odgovoril: »zelo malo«, »malo« in »kar precej«. 

Najboljši govorci v svojem govoru uporabljajo bistveno manj besed kot ostali, kljub temu pa njihovo sporočilo najde pot do vsakega poslušalca ali sogovornika. Njihove besede imajo moč in jasnost, sporočilo pa ljudem predajo s pravo energijo.

Kaj najuspešnejši govorci počnejo drugače?

Na tem mestu se gotovo sprašujete, kako usvojiti tehnike in veščine, ki jih v svojih nastopih in pogovorih uporabljajo najboljši govorci?

Prvo pravilo, ki ga je smiselno upoštevati, je navada, da vsak dan berete knjige. Na ta način boste širili svoj besedni zaklad ter spoznavali raznolikost izražanja. Nobena skrivnost ni, da večina najuspešnejših ljudi na svetu prebere vsaj eno knjigo na teden. Knjige vam bodo dale tudi širši pogled na svet in praktično brezplačno (v kolikor si knjige sposodite v knjižnici) se boste lahko učili od ljudi, ki so na svojem področju dosegli nadpovprečne rezultate.

Branje je kljub temu le ena stran kovanca. Razvijati morate tudi svoje veščine govora, saj boste le z vajo in osredotočenostjo na kakovost (pozor, ne količino) izgovorjenih besed lahko dosegli napredek. Winston Churchill, eden izmed najbolj opaznih govorcev vseh časov, je nekoč dejal: »Največ priprav imam za svoje spontane, improvizirane govore.«

Ali kljub temu obstaja kakšna bližnjica, preko katere bi prej prišli do želenega napredka?

Odgovor je: da.

Obstaja način, pri katerem lahko v zelo kratkem času naredite izjemen napredek. Svoje veščine komunikacije lahko nadgradite v varnem okolju z ljudmi, ki si prav tako želijo preboja v osebnem izražanju. Prejeli boste znanja, tehnike in veščine, ki so rezultat dolgoletnega izpopolnjevanja in vam bodo prihranile ogromno časa. S strokovnim mnenjem ter izkušnjami vam bo v procesu rasti pomagala trenerka in komunikacijska strokovnjakinja Vesna Sodnik.

Ne pozabite: prave besede odpirajo vrata v svet, ki si ga želite. Tukaj najdete svoj ključ.